Delovni spomin

Delovni spomin

Delovni spomin nam omogoča, da lahko informacije predelujemo oz. procesiramo in jih organiziramo. Omogoča nam, da jih v mislih za določen čas zadržimo, jih obdelamo, nato pa jih izgubimo ali pošljemo v dolgotrajni spomin. Ta proces je zavesten, saj v to usmerjamo svojo pozornost. Z delovnim spominom obdelujemo jezikovne, vidno prostorske in zvočne dražljaje.

Razdelimo ga na dva dela. Z enim sistemom procesiramo jezikovne in akustične informacije, hkrati ima sistem pomembno vlogo pri pomnjenju zaporedja števil (fonološka zanka). Drugi sistem omogoča procesiranje vidno prostorskih podatkov (vidno prostorska skicirka ali podlaga).

Jezikovne informacije obdelujemo skozi fonološko zanko. Če besedo slišimo (notranje uho), vstopi v zanko takoj, če pa je beseda zapisana (notranje oko), pa jo najprej artikuliramo z »notranjim ušesom«, preden lahko vstopi v fonološko zanko. Vidne informacije nam omogočajo, da vemo, kako stvari izgledajo (barve, oblike), prostorske pa, kje se nahajajo v razmerju do drugih stvari (lokacija).

V vsakdanjem življenju uporabljamo delovni spomin pri branju, reševanju problemov, načrtovanju, orientaciji. Pomemben je takrat, kadar opravljamo dve nalogi hkrati: npr. ko računamo na pamet, si v spominu zadržimo del podatkov, ki nam pomagajo pri celotnem računu (npr. če delimo 25:5, hkrati prikličemo poštevanko števila 5).

V vsakdanjem življenju uporabljamo delovni spomin pri branju, reševanju problemov, načrtovanju, orientaciji. Pomemben je takrat, kadar opravljamo dve nalogi hkrati: npr. ko računamo na pamet, si v spominu zadržimo del podatkov, ki nam pomagajo pri celotnem računu (npr. če delimo 25:5, hkrati prikličemo poštevanko števila 5). Ko želimo prečkati cesto, zaznavamo, kaj se dogaja na levi strani ceste, kaj na desni in hkrati pogledamo na semafor. Delovni spomin nam omogoča, da se lahko z nekom pogovarjamo po telefonu, hkrati pa brskamo po spletu.

Del delovnega spomina, ki leži pred dolgotrajnim spominom ima vlogo centralnega izvršitelja. Njegova naloga je zbiranje informacij iz senzornega sistema za nadaljnjo uporabo, uravnavanje pozornosti in nadzorovanje obeh podsistemov (fonološke zanke in vizualno prostorske podlage). Informacije združuje v smiselne celote ali jih povezuje s prejšnjim znanjem, da jih lahko osmislimo in obdržimo v spominu. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi pozornost in izvršilne funkcije, ki nam pomagajo pri osredotočenosti na za nas pomembne podatke, načrtovanju, upoštevanju zaporedij, prioritet, zavestnem učenju, samokontroli itd.

Bolj, ko smo sposobni ohranjati dele informacij v spominu, lažje se bomo učili novih stvari, različnih veščin, reševali različne probleme, itd.

Delovni spomin je pomemben tudi takrat, ko se želimo nečesa spomniti – torej pri priklicu informacij.  Takrat po dolgotrajnem spominu pobrskamo za ustrezno informacijo, jo na nov način povežemo s podatki, ki so nam trenutno na voljo in poznani ter jo nato uporabimo.

Delovni spomin je pomemben tudi takrat, ko se želimo nečesa spomniti – torej pri priklicu informacij.  Takrat po dolgotrajnem spominu pobrskamo za ustrezno informacijo, jo na nov način povežemo s podatki, ki so nam trenutno na voljo in poznani ter jo nato uporabimo. Učinek spomina je odvisen tudi od tega, kako lahko neko informacijo v celoti in z lahkoto obnovimo. Obnova informacij je odvisna od pomnjenja oziroma od tega katera informacija in kdaj se bo priklicala.

Informacijo lahko samo prepoznamo, to je lažji način priklica kot pa prosti priklic. Primer, ki to ponazarja, je npr. uporaba tujega jezika. Nekoga lahko samo poslušamo govoriti nek jezik in imamo občutek, da ga zelo dobro razumemo. Ko moramo v tujem jeziku sami nekaj povedati, pa se ne spomnimo besed. Podobno je tudi, če vidimo npr. 10-15 besed za nekaj sekund. Če jih bomo morali nato samo prepoznati iz niza večih besed, bomo verjetno uspešnejši, kot če nam bi nekdo rekel, naj jih naštejemo. Prosti priklic se torej zgodi takrat, ko se moramo spomniti besede v tujem jeziku, različnih podatkov, dejstev itn., brez vsake podlage (vidne, slušne).

Delovni spomin s staranjem slabi.