Dolgotrajni spomin

Dolgotrajni spomin

Tukaj je skladišče vseh naših spominov iz preteklosti, vseh znanj, izkušenj in vedenj, ki smo jih pridobili v našem življenju. Vse, kar smo se naučili od staršev ali drugih pomembnih oseb, učiteljev v šoli, pri pridobivanju poklica itd. Tu se nahaja tudi vse znanje, ki smo ga pridobili z branjem knjig, pogovori s prijatelji, gledanjem televizije. Ta spomin vključuje shranjeno učenje in izkušnje pridobljene skozi naše celotno življenje.

Tu se skladiščijo tudi veščine, ki smo jih usvojili tekom našega življenja in jih izvajamo nezavedno. Takšne veščine so lahko povezane z našim poklicem ali vsakdanjimi opravili (npr. kako voziti avto, kolo, kako si umijemo zobe, uporabljamo tipkovnico računalnika, izdelamo kos pohištva, kuhamo, računamo ipd.). V dolgotrajnem spominu skladiščimo tudi vse naše navade.

Če se želimo naučiti kaj novega, npr. govoriti tuj jezik, igrati na instrument ali pripraviti kakšno posebno jed, potrebujemo dolgotrajni spomin. Pri demenci je dolgotrajni spomin ohranjen najdlje in omogoča komunikacijo z osebo tudi takrat, ko se ta vsakodnevnih dogodkov ne spomni več.

Dolgotrajni spomin delimo na implicitni-proceduralni spomin in eksplicitni spomin.

Implicitni – proceduralni spomin

Ko želimo skuhati čaj, moramo najprej poiskati čajnik, vanj naliti vodo, vklopiti štedilnik, počakati, da voda zavre, izbrati čaj, vzeti čajno vrečko, jo dati za točno določen čas v vodo ter čaj po želji tudi sladkati. Nato moramo počakati, da se čaj toliko ohladi, da je primeren za uživanje. V opisanem primeru gre za proceduro oziroma zaporedje, ki je del implicitnega - proceduralnega spomina. To delo opravljamo skoraj avtomatsko, rutinsko.

 

Na enak način implicitni spomin omogoča, da prepoznavamo zaporedje besed in zvokov, ki nam omogočajo razumevanje jezika ali prepoznavanje tonov pesmi. Omogoča nam tudi izvajanje gibalnih veščin, ki smo se jih nekoč učili, sedaj pa jih izvajamo avtomatsko (npr. igranje instrumenta, plavanje, kuhanje, poznavanje poti do doma, službe, zapenjanje gumbov, poznavanje pravil družabnih iger, rokovanje s telefonom, TV, umivanje zob itd.).

Implicitni spomin vključuje postopke oz. korake kako se nekaj naredi ter naše navade in veščine, ki smo jih pridobili tekom življenja.

Ko se nekaj naučimo in vemo »kako se kaj naredi«, to znanje ponotranjimo in ne rabimo vsakokrat znova razmišljati, kako nalogo izpeljati, saj jo naredimo avtomatično, nezavedno. Naši možgani so sposobni shraniti znanje o tem, kako se kaj naredi, mišice pa dejavnost avtomatsko izvedejo. Ko se enkrat naučimo voziti kolo ali avtomobil, ne razmišljamo več, kje je zavora, s katero nogo pritisnemo na sklopko itn.

K implicitnemu spominu sodijo osnovne motorične veščine, kot so npr. kako nekomu seči v roko, kako pri hranjenju držati žlico in jo ponesti k ustom, kako se nasmehniti ali zavezati vezalke. Rečemo, da se te veščine vtisnejo v mišični spomin. Ker so v naših možganih shranjene nezavedno, jih lahko prikličemo avtomatsko – npr. če komu podamo predmet, se bo avtomatsko odzval in stegnil roko, da bi predmet vzel. V primeru, da bomo nekomu podali žogo, jo bo z rokami poskušal uloviti itd.

Implicitni spomin vključuje tudi naše znanje jezika, kako izgovoriti posamezno besedo, stavek, kako izgovarjati besede v tujem jeziku, znanje poštevanke, postopke računanja, pregovore in fraze, tudi priklic besedila pesmi, ki smo se je nekoč naučili. Omenjeni spomin vključuje tudi naše čustvene odzive, ki smo jih pridobili tekom življenja.

Eksplicitni spomin

To je spomin, kjer so shranjena naša znanja, osebne izkušnje in dogodki iz našega življenja.

Eksplicitni spomin deluje po principu »top down« procesiranja informacij, kar pomeni, da na naše vedenje vplivajo naši zavestni procesi, znanje in miselni koncepti. Ti usmerjajo naše senzorne zaznave. Na ta način organiziramo informacije tako, da jih nato trajno shranimo. Informacije lahko trajno shranimo že nekaj minut po tem, ko smo jih sprejeli preko naših zaznav.

Eksplicitni spomin lahko natančno opišemo, zato ga imenujemo tudi deklarativni spomin. Pri implicitnem spominu to ni vedno mogoče, ker delamo stvari avtomatično.

Eksplicitni spomin je zavestno, načrtovano pomnjenje dejstev (semantični spomin) in osebnih izkušenj (epizodični oz. avtobiografski spomin).

  • Semantični spomin

V njem so shranjena vsa naša znanja o zgodovinskih dogodkih, o osebah, pa tudi znanja o besedah, pojmih, vse kar smo se naučili v šoli in neformalno preko prebiranja literature, časopisov, gledanja TV, spremljanja medijev, pripovedi prijateljev, znancev. Tu imamo spomin o naših družinskih članih, prijateljih, znancih.

Pri eksplicitnem spominu imamo med posameznimi znanji povezave, ki jim pravimo kognitivne sheme ali pojmovne mreže. Npr. ko prepoznamo drevo, povežemo drevo z različnimi področji, npr. naravoslovjem, gozdovi, listavci, morda povežemo besedo z dogodkom plezanja po drevesu, obiranja sadežev, nevihto, ki je zlomila drevo itd.

Semantični spomin je  spomin  pomenov, besed in pojmov; vsebuje dejstva, pojme in odnose med njimi. Pojmovne mreže so običajno sestavljene hierahično in razvrščene v posamezne kategorije. Naše pojmovne sheme aktiviramo pri vajah razvrščanja, kategoriziranja, primerjanja.

  • Epizodični spomin

Sestavljen je iz naših življenjskih dogodkov in izkušenj, skupaj s čustvenimi vtisi in čustvi nastaja z osebno izkušnjo.  Sem sodi vse, kar smo doživeli tekom življenja, bodisi se je zgodilo nam samim ali osebam v naši bližini, znanim osebnostim oz. je šlo za pomembne družbene dogodke itd. Tudi to, kar smo počeli včeraj in pred eno uro, je del epizodičnega spomina.