Kratkotrajni spomin

Kratkotrajni spomin

Preden informacije vstopijo v kratkotrajni spomin gredo skozi trenutni, senzorni spomin ali senzorni register. Ta proces traja le nekaj milisekund, sprejme pa lahko velik obseg vidnih, slušnih, tipnih in drugih dražljajev. Te dražljaje nato selekcioniramo (izločimo za nas nepomembne) ali pa jih zadržimo oziroma sprejmemo za kratek čas.

V tej fazi je pomembna tudi naša pozornost. Pozornost je tista, ki nam omogoča, da nekatere dražljaje sprejmemo, nekatere pa ne. Tisti dražljaji, ki niso del naše pozornosti, razpadejo, ostanejo izven našega spomina, zato jih ne moremo več priklicati. Dražljaje, ki so del naše pozornosti, pa vkodiramo in shranimo v dolgoročni spomin.

Glede na vrsto dražljaja se aktivirajo različni predeli v naših možganih (npr. zaznava lokacije prostora, gibljivost, oblika, barva, ime, pomen predmeta itd.).

Običajno lahko naenkrat zadržimo 7 enot (oz. 2 enoti več ali manj) informacij – toliko smo jih sposobni zaznati, predelati in se jih spomniti.

Iz senzornega registra se nato informacije začasno in v omejenem obsegu skladiščijo v kratkotrajnem spominu. Kratkotrajni spomin ima omejen obseg zadrževanja informacij, ki nato prehajajo v trajnejši spomin. Hkrati pa ima tudi omejeno kapaciteto priklica. Običajno lahko naenkrat zadržimo 7 enot (oz. 2 enoti več ali manj) informacij – toliko smo jih sposobni zaznati, predelati in se jih spomniti. Informacije se tu zadržijo le nekaj sekund (od 15 do 20 sekund). Kadar posamezne informacije združujemo v večje enote, si lahko zapomnimo sklope podatkov. Kratkotrajni spomin je podvržen pozabljanju, saj se informacije lahko prekrivajo, so pomanjkljive ali nepovezane. Če informacijo osmislimo, ji damo nek pomen ali jo uporabimo, bo lažje prešla v dolgotrajni spomin. Vemo, da se lahko nekaj naučimo, čez čas pa pozabimo, kaj smo se naučili. Če pa to, kar smo se naučili, tudi praktično uporabljamo, bomo to ohranili v spominu dlje časa ali za vedno.

Kratkotrajni spomin delimo na senzorični, motorični in kognitivni. Zapomnimo si lahko torej čutne vtise, gibalne in pa miselne informacije.