Krepitev spomina ali miselne aktivnosti

Krepitev spomina ali miselne aktivnosti

Številne raziskave so pokazale, da lahko naš spomin do določene mere izboljšamo in krepimo. Pešanje spomina, ki se mu z leti ne more nihče izogniti, tako upočasnimo ali ga premaknemo v čim kasnejše obdobje. Preventivno delovanje učinkuje tudi v začetni in že napredovani demenci.

Spomin od rojstva shranjujemo v različnih predelih naših možganov, v večplastni spominski sistem. Vrste spomina lahko nekoliko poenostavljeno prikažemo na primeru pitja čaja.

Delovanje spomina

  • dolgotrajni epizodični spomin: pretekli spomini npr. prikličejo spomin na okus čaja, obliko skodelice čaja, toploto. Vsi ti spomini nato sprožijo željo po pitju čaja.
  • dolgotrajni semantični spomin:  v tem spominu imamo shranjeno vse kar vemo o čaju: npr. ime čaja, njegove zdravilne učinke, kako izgleda rastlina itd.
  • dolgotrajni implicitni - proceduralni spomin: v tem spominu so shranjene naše motorične veščine in znanje, ki nam omogočajo, da lahko celoten postopek kuhanja čaja pravilno izvedemo: vzamemo posodo, jo pristavimo na ogenj, damo v posodo čaj, pripravimo skodelico, vanjo nalijemo čaj in ga končno popijemo. Ta spomin nam omogoča, da prepoznavamo tudi jezik, zvoke, skladnjo, kombiniranje besed.
  • kratkotrajni in delovni spomin ter pozornost in koncentracija nam v celotnem postopku omogočajo, da sledimo temu, kar smo že naredili in kaj še ne. Pomaga nam npr., da se spomnimo ali smo čaj že sladkali ali ne.

Preden si informacije zapomnimo, jih morajo naša čutila, vrata, ki spominu odprejo pot do možganov, sprejeti. Informacije sprejmemo v obliki dražljaja. Dražljaj je lahko slika, ki jo zagleda naše oko, prijetna melodična glasba, ki jo zazna uho, lahko je topla roka, ki nam jo nekdo ponudi. Dražljaj je telefonska številka, ki smo jo pravkar slišali, lahko je vonj po dežju ali okus koščka čokoladne torte. Dražljaji so tudi obvestila, ki jih sprejemamo preko medijev, pisno, ko beremo časopis ali slušno, ko poslušamo televizijskega voditelja. Vse to sprejema naš senzorni ali čutilni sistem. Ta sistem izbira, selekcionira in sprejema zaznave, ki nato vstopajo v spominski sistem.

Da se to lahko zgodi nam služi tudi pozornost. Če je ne bi imeli, bi vse informacije sprejemali enakovredno in istočasno, kar pa bi pomenilo pravo nevihto v naših možganih, saj ne bi vedeli, kaj je bolj in kaj manj pomembno, kaj lahko spregledamo in kaj ne.

Kratkotrajni spomin ima omejen obseg zadrževanja informacij, ki nato prehajajo v trajnejši spomin (delovni in dolgotrajni spomin) ter hkrati omejeno kapaciteto priklica.

Naslednji korak, ko stopi dražljaj skozi vrata zaznave oziroma prvi korak pomnjenja, se zgodi v kratkotrajnem spominu. Z njim za krajši čas oz. začasno zadržimo informacije, da se odločimo kako pomembne so za nas.  Ta spomin se razlikuje od pozornosti, a hkrati pomeni neposredni razpon pozornosti. Primer za ponazoritev je npr. situacija, ko nam sosed pove svojo telefonsko številko, mi pa jo ponavljamo, da je ne bi pozabili, ker pri sebi nimamo beležke in pisala. Kratkotrajni spomin ima omejen obseg zadrževanja informacij, ki nato prehajajo v trajnejši spomin (delovni in dolgotrajni spomin) ter hkrati omejeno kapaciteto priklica. Znano je, da lahko sprejmemo 7 enot (oz. 2 enoti več ali manj) informacij naenkrat - toliko smo jih sposobni zaznati, predelati in se jih spomniti. Če bi bile telefonske številke 20 mestne, bi si jih težje zapomnili na tak način.

Npr. ko rešujemo matematični problem, v delovnem spominu začasno skladiščimo račun, ki ga moramo izračunati. Ko pa si želimo zapomniti telefonsko številko, jo pretvorimo v vidne ali slušne predstave ter zadržujemo njeno zaporedje števil, da bi se kasneje lahko vtisnila v dolgotrajni spomin.

Kratkotrajni spomin je hkrati tudi centralni proces, ki deluje kot podsistem, ki ga upravljajo izvršilne funkcije. Temu centralnemu procesu pravimo delovni spomin, ki predstavlja začasno skladiščenje in procesiranje informacij, z  namenom reševanja problemov in drugih kognitivnih operacij, ki zahtevajo nekoliko več časa. Npr. ko rešujemo matematični problem, v delovnem spominu začasno skladiščimo račun, ki ga moramo izračunati. Ko pa si želimo zapomniti telefonsko številko, jo pretvorimo v vidne ali slušne predstave ter zadržujemo njeno zaporedje števil, da bi se kasneje lahko vtisnila v dolgotrajni spomin. Gre za to, da informacije za nekaj časa zadržimo v spominu, kasneje pa se nekatere od njih shranijo v dolgotrajni spomin.

Dolgotrajni spomin je kot naša možganska knjižnica, ki ne vsebuje le znanja, ampak nam nudi tudi orodja, s katerimi znamo narediti tiste stvari, ki smo se jih nekoč morali učiti, sedaj pa jih znamo izvesti skoraj avtomatsko.

Dolgotrajni spomin je kot naša možganska knjižnica, ki ne vsebuje le znanja, ampak nam nudi tudi orodja, s katerimi znamo narediti tiste stvari, ki smo se jih nekoč morali učiti, sedaj pa jih znamo izvesti skoraj avtomatsko. Npr. voziti avtomobil, kolo, si umiti zobe ali zaviti zamašek na steklenici. Tu so shranjene vse veščine, ki jih opravljamo pri poklicnem delu, domačih opravilih, hobijih. Dolgotrajni spomin  pomeni tudi učenje. Ko se učimo, sprejemamo nove podatke, nove veščine, nove informacije. Učiti smo se sposobni takrat, kadar smo te podatke sposobni ohraniti za dalj časa. Proces shranjevanja teh podatkov in informacij v dolgotrajnem spominu ali utrjevanje znanja, se lahko zgodita hitro ali pa se to utrjuje skozi daljše obdobje - celo brez aktivnosti, s premišljevanjem ali nezavedno.

Pomembna elementa delovnega spomina sta tudi priklic in prepoznavanje informacij, saj je učinek spomina odvisen tudi od tega, kako lahko neko informacijo v celoti in z lahkoto obnovimo.