O kognitivnem upadu

O kognitivnem upadu

Kognitivni upad je povezan z našimi kognitivnimi ali umskimi sposobnostmi, ki jih uvrščamo med višje možganske funkcije.

Veščina slikarja je, da tenkočutno ločuje med barvnimi odtenki, glasbenik med različnimi zvočnimi variacijami, lektor med besedami in stavčnimi strukturami, matematik pa si matematične probleme zlahka predstavlja v grafih ali abstraktnih formulah.

Kognitivne sposobnosti so sposobnosti višjih možganskih procesov, ki nam omogočajo razmišljanje, zaznavanje, predstavljanje (imaginacija), govorjenje, delovanje in načrtovanje. Kažejo se v tem, kako neko aktivnost načrtujemo, rešujemo probleme, logično sklepamo, kako hitro se odzovemo na določen dražljaj iz okolja (s kakšno hitrostjo naši možgani predelujejo informacije), kako smo na določeno stvar osredotočeni oz. pozorni in kakšen spomin imamo. Povezane so z našimi zaznavami sveta, ki jih sprejemamo preko čutil: z vidom, poslušanjem, z dotikom, okusi, vonjem.

Kognitivni upad nas spremlja od zgodnje odrasle dobe naprej, s staranjem pa se stopnjuje.

Nekatere naše sposobnosti imamo prirojene, druge pa razvijamo od rojstva naprej skozi celotno življenje. Kognitivni upad nas spremlja od zgodnje odrasle dobe naprej, s staranjem pa se stopnjuje. To lahko vidimo že pri igri spomina, ko mlajši otroci nemalokrat premagajo odrasle. Razlike med posamezniki so pri kognitivnem upadanju precejšnje, na splošno pa lahko rečemo, da z leti upadajo nekatere kognitivne funkcije bolj kot druge, nekatere pa se celo izboljšujejo.

Z leti nam ne peša le spomin, pač pa tudi druge kognitivne sposobnosti: delovni spomin, multitasking, vidne zaznave, vidno prostorske zaznave, učenje, pozornost, izvršilne funkcije, logično sklepanje.

S starostjo težje opravljamo naloge, ki zahtevajo več sposobnosti hkrati in jih izvajamo zaporedoma, prepleteno ali hkrati. Takim nalogam pravimo večopravilnostne naloge. To so naloge, ki od nas zahtevajo, da hkrati delamo dve ali več stvari, kot je npr. vožnja avtomobila, opravljanje gospodinjskih del, uporaba pametnega telefona, hoja in pogovarjanje po telefonu, gledanje televizije in tipkanje na računalnik ipd. Pri teh nalogah hkrati uporabljamo motorične spretnosti, mišljenje ali hitro odzivanje na dražljaje in pozornost ter vidne in/ali slušne zaznave.

Sposobnosti, ki z leti upadajo so tudi izvršilne funkcije, kamor prištevamo hitrost odzivanja na dražljaje oziroma to, kako hitro naši možgani informacije sprejmejo, obdelajo in se nanje odzovejo. Z leti potrebujemo nekoliko več časa, za opravljanje določenih aktivnosti, naši refleksi so nekoliko počasnejši in tudi razmišljanje je lahko upočasnjeno.

Upada tudi naša pozornost, ki je vezana predvsem na količino podatkov, ki jih lahko sočasno obdelujemo. Šibkejša pa postaja tudi pozornost, ki se povezuje s tem, kako se lahko na določeno aktivnost osredotočamo, ne da bi nas pri tem motile druge stvari, ki bi jih lahko ignorirali (na primer v hrupnem okolju se težje osredotočamo na to, kaj nam sogovornik pripoveduje in težje zberemo svoje misli ali izvajamo kakšno aktivnost).

Z leti so šibkejše tudi naše prostorske zaznave, logično sklepanje in sposobnost učenja. Sposobnost učenja je povezana z nekoliko slabšim delovnim spominom, ki se navezuje na količino informacij, ki jih lahko zadržimo v spominu in priklicem informacij iz dolgotrajnega spomina.

Nekatere kognitivne sposobnosti pa se z leti celo izboljšujejo. Te so pogosto povezane z modrostjo in izkušnjami: bolje razumemo druge in sebe ter naravo medosebnih odnosov. Tudi naš besedni zaklad, semantični spomin, ki se izraža v splošni razgledanosti, in naše splošno znanje se z leti bogatijo. Čustveno postajamo stabilnejši, saj svoja čustva bolje nadzorujemo. Tudi pri načrtovanju aktivnosti so nam leta v prid.

Težave, ki jih opazimo pri kognitivnem upadu, so lahko blage, zmerne ali napredovane. Posledice kognitivnega upada se lahko izražajo tudi v spremembah čustvovanja in vedenja.

Kognitivni upad je normalen proces staranja, lahko pa se pojavi v intenzivnejši obliki kot posledica različnih vzrokov, ki predstavljajo tudi rizične faktorje za kognitivni upad.