,

Preventivne aktivnosti, ki varujejo pred kognitivnim upadom in demenco

Preventivne aktivnosti, ki varujejo pred kognitivnim upadom in demenco

Zakaj pri nekaterih ljudeh prihaja do demence, pri drugih pa ne, znanstveniki še niso odkrili, a mnoge raziskave kot tudi pomembne institucije kot so Svetovna zdravstvena organizacija (https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dementia), Alzheimer`s Disease International (https://www.alz.co.uk/), National Institute on Aging (https://www.nia.nih.gov/), prepoznavajo t.i. varovalne dejavnike pred nastankom demence ali njeno upočasnitvijo. Na te dejavnike lahko do določene mere vplivamo tudi sami s spremembo življenjskega stila in določenimi aktivnostmi.

Če poznamo svoje omejitve, vemo na katerih področjih smo močnejši in na katerih področjih bi lahko spadali v rizično skupino, smo s tem naredili že veliko, saj na nekatere rizične dejavnike lahko vplivamo. Ne moremo vplivati na naše gene, starost in družinsko nagnjenost k razvoju demence, lahko pa izboljšamo svoje zdravje in  opustimo tvegane navade.

Kombinacija genov, okolja, osebnostnih karakteristik in našega življenjskega stila najverjetneje povzroča nastanek demence, a pravih vzrokov znanstveniki še niso odkrili, prav tako ne zdravila, ki bi demenco povsem odpravila. Želimo si, da bi vas informacije o koristi preventivnih aktivnosti spodbudile k optimističnem pogledu na demenco, čeprav vemo, da gre pri demenci za  kronično progresivno upadanje kognitivnih funkcij in kasneje postopono oslabitev tudi drugih človekovih funkcij.

Predstavljamo vam 3 dejstva o tem kdaj je preventivno delovanje najbolj smiselno in učinkovito:

AKTIVNOST V ZGODNJI STAROSTI

Preventivno delovanje ima največji učinek, če se mu posvečamo dovolj zgodaj, strokovnjaki priporočajo že po 65. letu starosti ali takoj ko opazimo rahel kognitivni upad (npr. pogosteje pozabljamo, težko prikličemo pravo besedo, imamo upočasnjene reakcije, težave z osnovnim računanjem, orientacijo ipd.). Preventivne aktivnosti koristijo tudi osebam, ki imajo demenco v začetni ali rahlo napredovani fazi.

CELOSTNI PRISTOP

Pri demenci ne izgubljamo le spomina, pač pa postopoma tudi druge sposobnosti, ki kasneje vplivajo na našo samostojnost in neodvisnost. Prav zato je smiselno, da krepimo več področij hkrati, čim bolj celostno. Krepimo lahko spomin, hkrati pa tudi senzorne zaznave, komunikacijo, pozornost itd. Z družabnimi igrami ali drugimi didaktičnimi materiali, v prijetni družbi, nas bodo aktivnosti tudi sprostile. Potrebno pa je skrbeti tudi za zdravo prehrano, dovolj gibanja, spanja, izogibanje stresu.

Preventivne aktivnosti lahko obsegajo krepitev naslednjih področij:

  • Kognitivne sposobnosti: spomin, pozornost, koncentracija, matematične veščine, logično sklepanje in drugo.
  • Senzorne (vidne, tipne, slušne) zaznave
  • Senzomotorične zaznave
  • Komunikacijske veščine in čustvovanje
  • Motorika: finomotorične spretnosti nam služijo pri vsakodnevnih opravilih, kot so pisanje, zapenjanje gumbov in zadrg na oblačilih, rokovanje s predmeti itd.
  • Zdrava prehrana: strokovnjaki priporočajo mediteransko prehrano, ki vključuje veliko sadja, zelenjave, zdravih maščob in pa dovolj gibanja.

POGOSTOST, INTENZIVNOST IN TRAJANJE

Pogostost: Ni dovolj, da neko aktivnost izvajamo le enkrat na teden ali še manjkrat. Različne izkušnje z drugih področij, npr. športnih ali glasbenih, kažejo, da napredujemo le, če vadimo dovolj pogosto. Priporočljivo je aktivnost izvajati vsaj 2 do 3 krat na teden.

Intenzivnost: Vadba nam mora biti izziv, kar pomeni, da za nas ni ne prelahka ne pretežka. Dovolj intenzivna je takrat, ko smo jo sposobni narediti z nekaj truda in vloženega časa. Naloge, ki jih opravimo z lahkoto in brez posebnega miselnega ali fizičnega napora, ne bodo imele velikega učinka.

Trajanje: Aktivnosti imajo na splošno večjo moč, če ob njih vztrajamo dlje časa, vsaj nekaj mesecev in tudi dovolj dolgo.

Longitudinalna študija, ki je sistematično preučila 52 študij, objavljenih na spletnih straneh Medline, Embase in PsycINFO in  je bila izvedena na primeru 4885 starejših oseb, ki so izvajali računalniški kognitivni trening je pokazala najboljše rezultate, kadar je trening trajal od 30 do 60 minut (Lampit, A., Hallock, H., & Valenzuela, M. (2014). Computerized Cognitive Training in Cognitively Healthy Older Adults: A Systematic Rewiew and Meta-Analysis of Effect Modifiers. PLoS Medi 11 (11), e1001756).

A stvari lahko spremenimo šele takrat, ko zares delujemo oziroma smo proaktivni. Ne glede na stanje v katerem smo, vedno imamo možnost, da naredimo nekaj zase, v prid našemu zdravju in dobremu počutju.