Rizični faktorji za razvoj demence

Rizični faktorji za razvoj demence

Vzroki za nastanek demence niso povsem znani, a obstajajo pomembni rizični dejavniki, na katere imamo kot posamezniki vpliv s preventivnim delovanjem. Znano je, da so preventivni ukrepi na splošno koristni, če se dosledno izvajajo, saj upočasnijo napredovanje demence in posameznikom omogočijo daljše obdobje aktivnosti ter samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti.

Demografski faktorji 

Starost je največji rizični faktor. Demenca se lahko pojavi že pred 40. letom, najpogostejša pa je med 60. in 75. letom, ko prizadane 5 % populacije. Po 85. letu prizadene kar 42-50 % populacije. Malenkost pogosteje obolevajo ženske kot moški. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Mednarodna statistika Alzheimerjeve bolezni (ADI) kaže, da se bo število obolelih do leta 2050 več kot podvojilo.

Izobrazba

Nižja stopnja izobrazbe in manjša kognitivna (miselna aktivnost) predstavljata večja dejavnika tveganja. Osebe z višjo izobrazbo naj bi imele več kognitivne rezerve, s katero kompenzirajo nevrofiziološke spremembe v možganih. Vseživljenjsko učenje predstavlja (do 18 %) manjše tveganje za razvoj demence.

Genetske predispozicije

Družinska nagnjenost k demenci je pomemben rizičen faktor. Če je nekdo v družini že imel demenco, ima potomec kar trikrat večjo verjetnost, da zanjo zboli tudi sam. Raziskovalci domnevajo, da so z dednimi dejavniki povezane tiste oblike Alzhaimerjeve demence, ki se pojavijo v srednjih letih.

Srčno-žilne bolezni (kardiovaskularni dejavniki)

  • Hipertenzija ali krvni pritisk: Alzheimerjeva demenca je povezana s slabo cirkulacijo krvi, kar pomeni zmanjšano količino krvnega pretoka v možganih. Glavna odstopanja krvnega pritiska so opazna v tistih delih možganov, kjer so degenerativne spremembe pri demenci najbolj prisotne. Visok krvni pritisk naj bi predstavljal 50 % povečanje tveganje za nastanek demence, nizek pa 40 % povečanje tveganja.
  • Anemija in nizka stopnja hemoglobina
  • Visok vnos nasičenih maščob
  • Visok holesterol v srednjih letih (> 6,5mmol/l)
  • Sladkorna bolezen oz. akutno pomanjkanje inzulina v srednjih letih lahko kasneje sproži demenco. Zdravljenje sladkorne bolezni lahko verjetnost za nastanek demence zmanjša za skoraj 5 %. Podobno velja za zdravljenje holesterola in visokega krvnega tlaka.
  • Možganska kap
  • Poškodbe glave lahko povzročijo pojav senilnih plak in nevrofibrinalnih pentelj, kar vodi v atrofijo možganskih celic. Poškodbe v zgodnji odraslosti lahko vplivajo na potek Alzheimerjeve demence. Resne poškodbe glave visoko korelirajo s kasnejšim pojavom te demence, zato bi ustrezna preventiva za zmanjšanje nevarnosti za resne poškodbe glave lahko bila uporaba varnostnega pasu, čelade pri športnih aktivnostih, previdna vožnja itd.

Življenjski stil

  • Prehrana naj bi skupaj s telesno aktivnostjo zmanjšala možnost za nastanek demence za 10 %.
  • Telesna aktivnost izboljša fizične in duševne sposobnosti ter poskrbi za dovolj dotoka krvi v možgane. S telesno vadbo se zmanjšuje holesterol in obvladuje krvni pritisk, s čimer naj bi ustavili razvoj AD.
  • Kungholmenova študija je pokazala, da se pri posameznikih s šibko socialno mrežo lahko poveča tveganje za pojav demence tudi za 60 %. Socialna mreža v starosti, kratkočasne aktivnosti (intelektualna in socialna stimulacija) ter fizična in mentalna aktivnost so vse zaščitni dejavniki pred pojavom demence. Omenjeno posamezniku prinaša zadovoljstvo, daje življenju smisel ter ohranja mentalno in duševno zdravje.

Drugi rizični faktorji

  • Toksičnost in sledi kovin
  • Pomemben dejavnik za preprečevanje demence pri starejših ljudeh je tudi zdravljenje depresije. Depresija se običajno pojavi kot spremljevalni simptom AD in ostalih tipov demence. Če pa se pojavi veliko časa (vsaj 10 let) pred simptomi demence in je ne zdravimo, je depresija lahko neodvisen rizični faktor za pojav demence.