Vrste demenc

Vrste demenc

Sindrom demence lahko povzroči več kot 200 različnih bolezni, najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen (AD), ostali najpogostejši vzroki demence so: demenca z Levyevimi telesci (DLB), vaskularna demenca in frontotemporalna demenca.

Demenco delimo v dve širši kategoriji: degenerativno in nedegenerativno demenco.

Degenerativna demenca je proces, ki primarno poškoduje živčni sistem in postopoma prizadene celoten živčni sitem. Znanstveniki predvidevajo, da so vzroki zanjo genetske narave. Najbolj pogoste oblike so Alzheimerjeva (AD) in  Frontotemporalna demenca (FTLD).

  • Alzheimerjeva demenca (AD) prizadene možgansko skorjo, saj se v možganih kopičijo amiloidne (senilne) lehe, plake in nevrofibrilarne Kopičenje vodi v odmiranje živčnih celic oziroma nevronskih povezav. Ta demenca po nekaterih virih predstavlja 60 – 65 %, po drugih pa kar 80 % vseh demenc. Nekateri viri navajajo, da po 65. letu prizadene eno od desetih oseb, po 80. letu starosti pa se pojavlja še pogosteje.

Alzheimerjeva demenca je poimenovana po nemškem fiziatru Aloisu Alzheimerju, ki je študijo primera o demenci objavil leta 1906. Ko bomo govorili o demenci, bomo imeli v mislih predvsem Alzheimerjevo demenco.

  • Frontotemporalna ali Pickova demenca (FTLD), je demenca, katere klinična slika se pojavi že med 40. in 65. letom starosti. Prizadene področja sprednjih možganov (čelnega in senčnega režnja), zato jo imenujemo frontotemporalna demenca. Simptomi se kažejo kot zmedenost, težave z govorom, osebnostne spremembe, apatija, slabša presoja. Lahko se pojavljajo tudi motnje gibanja, ki se izražajo v obliki parkinsonizna ali mišične oslabelosti. Predstavlja le 5-7 % vseh demenc in se pogosto deduje.

Nedegenerativna demenca je raznovrstna skupina motenj z različnimi vzroki: vaskularnimi, endokrinimi, vnetnimi, prehranskimi in toksičnimi. Najbolj pogosta med njimi je Vaskularna demenca.

  • Vaskularna demenca (Vad) lahko nastane kot posledica dveh ali več možganskih kapi ali kot posledica infarktov. Žile, ki počijo pri možganskih kapeh, lahko prizadenejo male in srednje možgane, kar se izraža pri postopnem upadu različnih sposobnosti, kot so upad kratkoročnega spomina, zmedenost in drugi simptomi, podobnimi Alzheimerjevi demenci. Ena od raziskav je odkrila, da je vzrok demence lahko tudi pasivnost, kjer gre za majhen delež motoričnih gibov, malo interakcij z okoljem in apatičnost. Vaskularna demenca obsega 12 % vseh demenc.
  • Bolezen Lewyjevih telesc (DLB) je neke vrste kombinacija med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo in obsega približno 20 % vseh demenc. Težave se izražajo na področju pozornosti, izvršilnih funkcij in vidnih zaznav, pojavljajo pa se tudi motnje spomina. Pojavijo se lahko dezorientacija, halucinacije (prividi in prisluhi), tresenje, upočasnjenost gibov in govora ter motnje razpoloženja.